MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO NA LETOŠNJEM KULTURNEM BAZARJU S TEMATIKO TRAJNOSTNEGA RIBARJENJA IN GOZDARSTVA
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano se je na letošnjem Kulturnem bazarju predstavljalo z razpravo o trajnostnem ribištvu ter medresorsko predstavitvijo dobrih praks z naslovom Kako povežemo umetnost, naravo, šport, gibanje in zdravje.
Trajnostno ribištvo je za koga morda malce nenavadna tematika za Kulturni bazar – pa vendar je razprava pokazala, kako koristno in pomembno je povezovanje različnih področij in kako lahko tudi zgodbe, ki jih prinaša naša bogata ter raznolika kulturna dediščina, pomagajo k ozaveščanju otrok in mladih o aktualnih družbenih in življenjskih temah. Na razpravi so sodelovali izjemno zanimivi govorci: Petra Filipi (Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano); mag. Aleš Bolje (Haliaetum), Franco Cossutta (Ribiški muzej tržaškega primorja), dr. Nadja Terčon (Pomorski muzej »Sergej Mašera« Piran), Barbara Sosič (Slovenski etnografski muzej) ter dr. Staša Tome (Prirodoslovni muzej Slovenije), ki je razpravo tudi moderirala.
Ribe in drugi morski organizmi so za človeka pomemben vir hranljivih snovi in koristnih maščob, ki varujejo tudi pred boleznimi srca in ožilja. Nacionalni program Dober tek, Slovenija, s katerim želi država izboljšati prehranjevalne in gibalne navade prebivalstva, zato spodbuja uživanje rib. Zelo pomembno je, da otroke s tem seznanjamo že od najzgodnejšega obdobja ter tudi tekom celotnega formalnega izobraževanja. Ob tem pa ne smemo prezreti z ribolovom povezanih globalnih in tudi lokalnih izzivov sodobne družbe, ki bodo krojili usodo naših otrok. V zadnjem stoletju se namreč srečujemo s prekomernim izkoriščanjem ribjega bogastva in s tem povezano potrebo po trajnostnem razvoju. Čeprav slovensko morje ni veliko, je prav tako pomembno in je del svetovnega oceana. Globalni izzivi so tudi naši izzivi, zato je pomembno, da o njih spregovorimo v vrtcih in šolah. V nekaterih slovenskih muzejih in galerijah hranijo predmete in zgodbe, ki pričajo o izjemnem ribjem bogastvu našega morja, njegovi biotski raznovrstnosti, dolgi ribolovni tradiciji na našem etničnem ozemlju, tradicionalnih in sodobnih načinih ribolova, življenju ribičev ter prednostih našega trajnostnega malega priobalnega ribolova.
Medresorska predstavitev primerov dobrih praks in kreativnega partnerstva Kako povežemo umetnost, naravo, šport, gibanje in zdravje (poudarek na vlogi gozda), pa je izpostavila gozdno pedagogiko kot enega izmed pristopov okoljske vzgoje, ki je povezan z gozdom in našim odnosom do njega. Na Gozdarskem inštitutu Slovenije, ki je med drugim sodeloval na predstavitvi, v okviru Gozda eksperimentov ter Life projekta LIFEGENMON spodbujajo in promovirajo gozd kot zdravo in inovativno učno okolje za celostno doživljajsko učenje, ki vključuje tudi kulturno-umetnostno vzgojo.
.thumb-230x59.jpg)
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano se je na letošnjem Kulturnem bazarju predstavljalo z razpravo o trajnostnem ribištvu ter medresorsko predstavitvijo dobrih praks z naslovom Kako povežemo umetnost, naravo, šport, gibanje in zdravje.
Trajnostno ribištvo je za koga morda malce nenavadna tematika za Kulturni bazar – pa vendar je razprava pokazala, kako koristno in pomembno je povezovanje različnih področij in kako lahko tudi zgodbe, ki jih prinaša naša bogata ter raznolika kulturna dediščina, pomagajo k ozaveščanju otrok in mladih o aktualnih družbenih in življenjskih temah. Na razpravi so sodelovali izjemno zanimivi govorci: Petra Filipi (Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano); mag. Aleš Bolje (Haliaetum), Franco Cossutta (Ribiški muzej tržaškega primorja), dr. Nadja Terčon (Pomorski muzej »Sergej Mašera« Piran), Barbara Sosič (Slovenski etnografski muzej) ter dr. Staša Tome (Prirodoslovni muzej Slovenije), ki je razpravo tudi moderirala.
Ribe in drugi morski organizmi so za človeka pomemben vir hranljivih snovi in koristnih maščob, ki varujejo tudi pred boleznimi srca in ožilja. Nacionalni program Dober tek, Slovenija, s katerim želi država izboljšati prehranjevalne in gibalne navade prebivalstva, zato spodbuja uživanje rib. Zelo pomembno je, da otroke s tem seznanjamo že od najzgodnejšega obdobja ter tudi tekom celotnega formalnega izobraževanja. Ob tem pa ne smemo prezreti z ribolovom povezanih globalnih in tudi lokalnih izzivov sodobne družbe, ki bodo krojili usodo naših otrok. V zadnjem stoletju se namreč srečujemo s prekomernim izkoriščanjem ribjega bogastva in s tem povezano potrebo po trajnostnem razvoju. Čeprav slovensko morje ni veliko, je prav tako pomembno in je del svetovnega oceana. Globalni izzivi so tudi naši izzivi, zato je pomembno, da o njih spregovorimo v vrtcih in šolah. V nekaterih slovenskih muzejih in galerijah hranijo predmete in zgodbe, ki pričajo o izjemnem ribjem bogastvu našega morja, njegovi biotski raznovrstnosti, dolgi ribolovni tradiciji na našem etničnem ozemlju, tradicionalnih in sodobnih načinih ribolova, življenju ribičev ter prednostih našega trajnostnega malega priobalnega ribolova.
Medresorska predstavitev primerov dobrih praks in kreativnega partnerstva Kako povežemo umetnost, naravo, šport, gibanje in zdravje (poudarek na vlogi gozda), pa je izpostavila gozdno pedagogiko kot enega izmed pristopov okoljske vzgoje, ki je povezan z gozdom in našim odnosom do njega. Na Gozdarskem inštitutu Slovenije, ki je med drugim sodeloval na predstavitvi, v okviru Gozda eksperimentov ter Life projekta LIFEGENMON spodbujajo in promovirajo gozd kot zdravo in inovativno učno okolje za celostno doživljajsko učenje, ki vključuje tudi kulturno-umetnostno vzgojo.
